Moja generacija

Objavljeno: 11.2.2005

Naši starši so kmalu pozabili na pomanjkanje in strah vojnih let, in tistega leta se je zgodila prava eksplozija rojstev. Rojevali smo se mi – otroci socializma.

Ob stari dobri babici smo privekali na svet po dnevnih sobah in spalnicah. Že ko smo se izvili iz plenic, smo raziskovali svet okoli sebe, stopili na domače dvorišče, zasedli cesto, pogledali čez sosedovo ograjo. Kamni in storži so bili naše igrače in naše orožje, prijateljstva smo sklepali med kopicami sena, naše bolezni so zdravili kamilični čaji in termoforji. Tihi večeri z vonjem po sveže pečenem kruhu, gibki materini prsti, ki šivajo čudne debeloglave punčke iz cunj, in svetle sanje, ki smo jih predli v dolgih nočeh. Preprosta toplina doma še žari v spominu.

In že je prišla šola: učitelj s palico v roki, abeceda na tablici, pevski zbor, kruh z marmelado in žlička ribjega olja za kosti.

V "prevratnih" šestdesetih smo sedeli v gimnazijskih razredih vse do črke J. In pili smo menda rdeče mleko v stari dobri Jugi in enoglasno peli "Jugoslavio". Takrat je bil najlepši mesec socialistične mladine mesec maj:
1. maj – vojaška parada, v brezdelju smo poveličevali delavca, boga tega časa, nato je imel Tito rojstni dan in tako smo vsi takrat mladi tudi imeli rojstni dan. Mahali smo z zastavicami na stadionu, naučili so nas istih kretenj, iste melodije, istih besed, da bi se nas slišalo vse tja do Beograda. Bila je enotnost (v šoli smo bili vsi enotni v črnih haljah), bilo je bratstvo (zajemali smo iz istega lonca v delovnih brigadah ali počitniških kolonijah), in bila je menda svoboda.

In že smo se brez hrupa, a z nedoločnimi željami in negotovih korakov odlepili od doma, se napotili v prestolnico s pogledi uprtimi v tla, kot da bi nas bilo sram, da nas hranijo državne jasli in da naše besede zaudarjajo po provinci.

Vrženi v svet brez udobja in starševske podpore, a s trdno zastavljenimi cilji, smo izklesali svoje podobe ob izkušnjah, ki nam jih je navrglo življenje, razvijali kritičen odnos do sveta v neusmiljeni vsakdanji danosti in si tako sami priborili svoj prostor pod soncem.

Danica Geršak